Zakaj evropske države odstopajo od pogodbe, ki rešuje na tisoče nedolžnih življenj

Ottawska pogodba o prepovedi protipehotnih min, h kateri je leta 1997 pristopilo več kot 160 držav, je imela, čeprav med podpisnicami ni denimo ZDA, Kitajske in Rusije, velike in otipljive učinke.

Pred podpisom pogodbe so protipehotne mine ubile ali poškodovale okoli 25 tisoč ljudi na leto, leta 2023 pa manj kot šest tisoč.

Toda lani je bilo žrtev še za okoli 500 več, natančneje 6.279, kar je največ po letu 2020, je opozorila mreža nevladnih organizacij ICBL-CMC, ki se zavzema za ukinitev uporabe protipehotnih min in kasetnega streliva.

Države ob meji z Rusijo odstopile od pogodbe

Število pa bi lahko v bližnji prihodnosti še naraslo, saj bo več evropskih držav decembra letos oziroma prihodnjega januarja dokončno odstopilo od pogodbe. Gre za države, ki si delijo mejo z Rusijo: Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko. Peterica, katerih parlamenti so odločitev o odstopu od pogodbe sprejeli letos poleti, trdi, da morajo zaradi ruske grožnje okrepiti svojo obrambo, kar vključuje tudi potencialno rabo protipehotnih min.

"Vojaške grožnje državam članicam Nata, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, so se znatno okrepile. V trenutnem varnostnem okolju je nadvse pomembno, da našim obrambnim silam zagotovimo fleksibilnost in svobodo izbire za morebitno uporabo novih oborožitvenih sistemov in rešitev za krepitev obrambe ranljivega vzhodnega krila zavezništva," so v skupni izjavi marca zapisali obrambni ministri Poljske in baltskih držav.

Rusija je od začetka invazije februarja 2022 protipehotne mine uporabljala v velikem obsegu, kar je, tako Deutsche Welle, prisililo Ukrajino, da počne enako – čeprav je podpisnica pogodbe.

Kijev, ki svojo odločitev upravičuje s tem, da protipehotne mine uporabljajo na svojem ozemlju, je nato konec letošnjega junija prav tako napovedal odstop od Ottawske pogodbe, čeprav ta preprečuje odstop tudi državam, ki so vpletene v konflikt.

Kritika 77 nevladnih organizacij

"Ukrajinska odločitev ne spodkopava le humanitarnih in življenjsko pomembnih ciljev Ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min; ogroža tudi skoraj tri desetletja težko prigaranega večstranskega napredka pri zaščiti civilistov v oboroženih spopadih – napredka, doseženega s skupnim delom držav, civilne družbe, Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa. Poleg tega spregleda večkratne pozive žrtev min in prizadetih skupnosti, ki so dosledno pozivale države, naj se nikoli več ne zatečejo k tem zastarelim in uničujočim orožjem," je v ostrem odzivu pred dnevi v skupni izjavi sporočilo 77 nevladnih organizacij iz 37 držav.

Odločitev držav o odstopu je kritiziral tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk in jih pozval, naj ne odstopajo od mednarodnih humanitarnih pogodb, ko "zaradi uporabe protipehotnih min trpi toliko civilistov".

Velika večina žrtev protipehotnih min je namreč civilistov. Lani je civilno prebivalstvo predstavljalo kar 90 odstotkov žrtev in poškodovanih, skoraj polovica od njih je bila otrok, je še navedla ICBL-CMC.